Smo res Ženske nekaj manj? Res potrebujemo veliko več vložiti, da lahko gremo v korak z Moškimi? Kaj nas prav za prav določa? Kdo smo? Fizično in čustveno precej drugačne, vendar vseeno vredne. Naša prisotnost je pomembna, saj prav tako prispeva k življenju, obstoju in delovanju v današnjem fizičnem svetu.

 

Ženske smo fizično precej drugačne od moških. Že samo to, da imamo sposobnost podariti življenje, ga roditi v fizični obliki, ga hraniti, negovati na poseben način, nas konkretno ločuje od fizičnih moških bitij. V svetu pa tudi še vedno velja, da Moški ne jokajo, so trdni in opravljajo fizično težja dela. Ženske pa predstavljamo nežnejša, skrbna, ljubeča bitja.

 

Kaj označuje Žensko kot nežno, ljubeče bitje in Moške kot trdne, močne? Dolgo nazaj so Moški bili lovci. Že sama predstava pod loviti hrano, daje misel na akcijo, moč, boj. Ženske smo v tistih časih bile nabiralke. Nabirati sadeže, hrano predstavlja v primerjavi z loviti bolj lahkotno, sproščujoče opravilo. Vendar oboje opravilo doprinese povsem enake možnosti za prehranjevanje, enake rezultate.

Naši starši in stari starši so imeli fizične aktivnosti konkretno ločene. Ata je vozil avto, hodil v službo, sekal drva, popravljal stvari po hiši, itd. Mama pa je skrbela za otroke, kuhala, pospravljala in prala. Na eni strani je vladala trdnost in na drugi nežnost, mehkost.

 

Onkraj fizičnega obstaja samo Energija. Doživlja se jo lahko kot nežnost in prav tako kot moč. Tako v materialno življenje s svojim načinom izražanja ene in iste energije manifestiramo enakovredne rezultate. Kako naj bi se rodilo bitje v fizičnem telesu brez Moškega in kako brez Ženske? Obe fizični telesi, oba aspekta Energije sta potrebna za rojstvo in prav tako sta enakovredni izražanji Energije na moški in ženski način.

V današnjih časih bledijo meje, predstave o tem, kaj naj bi delal Moški in kaj Ženska, kako naj bi se izražal Moški in kako Ženska. Ženske v svoji borbi za enakopravnost menjavajo gume na avtih, menjajo žarnice v domovih, se urijo v moških športih, itd. Posegle smo v moški prostor. Moški pa so bili s tem posegom nekoliko izrinjeni iz svojega prostora. Pričeli so poleg svojih ostalih opravil posegati po kuhanju, menjavanju pleničk, nakupovanju, itd. Spremembe so opazne tudi pri izražanju. Ženske vse manj sebi dovolijo jokati, pokazati nežnost in notranjo nedolžnost. Zavzemajo lik trdne, močne, samozavestne ženske. Moški pa si dovoljujejo biti nežni, ljubeči, skrbni, odprti.

 

S temi spremembami, novostmi ni popolnoma nič narobe, dokler se ne zavemo, da je fizični svet samo manifestacija nečesa višjega, Energije izražene na določen način. Katera sprememba nas še čaka? Bo po svetu hodila samo ena verzija fizičnega človeka, mešanica ženskega in moškega telesa? Kaj se bo zgodilo z razmnoževanjem in rojstvi? Kje bo takrat Moški, širokih ramen, direkten, ljubeznivo močan, ki svojo Žensko stisne v svoj objem? In kje bo takrat Ženska, polna ljubezni, seksualnosti, nežnosti, ki se v popolnosti preda svojemu Moškemu?

 

Z določene perspektive je onkraj fizičnega vse isto. Ta Energija kot enakovrednost, ljubezen, radost, varnost, moč, trdnost, svoboda, lepota, mir, nežnost itd. so na voljo vsakomur v njem samem, razlika je samo v načinu izražanja. Za vsako to vrlino, potencial, različen aspekt Energije je možnih več načinov izražanja, ne obstaja samo en.

 

Ženske ostanimo Ženske, se povežimo med seboj, podelimo si svoja znanja, modrosti in veščine ter si izberimo svoj, nov ženski način življenja. Moški pa naj ostanejo Moški s svojim unikatnim dragocenim načinom življenja.

 

»Vsi, tako Moški kot Ženske smo enakovredna bitja, Energija v različnih fizičnih telesih.«