Podpora je način pristopa k klientu, lahko pa tudi k sebi ali drugim v vsakdanjem življenju. Osredotočeno na vlogo podpore v terapiji je to način, ki dejansko podpira (se ne opredeljuje, kaj je prav in kaj narobe) klienta pri njegovem doživljanju, pogledu, stilu njegovega življenja. Ob takšni pristni podpori se ustvari varen prostor in čas za njegovo izražanje. Pod varen prostor ni mišljena potresno varna, zaklenjena soba. To je energetski prostor, kjer lahko klient pove, izrazi svoje najgloblje skrivnosti, občutke, želje, hrepenenja, poglede, spoznanja, uvide, itd. Tukaj je pomembno, da se klienta ne enači z njegovimi izraženimi pogledi, temveč je v svojem bistvu z vsem tem sprejet, takšen kot je.

Torej domače povedano je vsak od nas nepopisan list istega formata. Črke, številke, krivulje, barve, pa so naše misli, čustva, želje, hrepenenja, skrivnosti, spoznanja, znanja, itd. Torej osnova za pristno in iskreno podporo je zmožnost terapevta, da klienta jemlje kot neomejen potencial, osebo, ki je popolnoma ok ter lahko doživlja, si želi, zaživi, kot si sam želi. Kar pomeni, da se med njima vzpostavi pristen stik na nivoju duše, na nivoju nepopisanega lista. Ob tem pa se na terapevtovi strani ne pojavljajo v njegovih mislih nobene kritike, predalčkanja, zgražanja in podobno. Terapevt v tem stanju samo posluša ter ostaja odprt na katerokoli, kakršnokoli zgodbo, čustveno reakcijo klienta.

Podpora pa se konča v trenutku, ko terapevt klientu prične podajati nasvete, oznake, ga analizira, poučuje ter še hujše graja, kritizira, degradira ali mu postavlja diagnoze. V tem trenutku se terapevt povzdigne nad klienta, s čimer se ga postavi v manjvreden položaj. V stilu, da postopa v življenju napačno in terapevt že ve, kaj je dobro zanj. Res je, da je včasih lažje slišati kakšen nasvet, kot se zazreti vase in si odgovoriti na vprašanje: »Kaj prav zares hočem zase v tem trenutku?« Vendar iz lastnih življenjskih izkušenj lahko povem, da je sledenje zunanjim nasvetom in naukom v veliki večini bilo samo kup spodletelih poskusov. Hkrati pa tudi prikladne priložnosti za igranje žrtve v svojem življenju in dajanje svojega življenja v roke drugim. Kot živo blato, kjer z vsakim premikom lezeš globlje.

Druga neustrezna plat nasvetov, naukov, kritik, pa je, da terapevt preprosto ne more vedeti, kaj je dobro za klienta, saj ni dejansko v njegovi koži in njegovi življenjski situaciji. Na tem mestu se odgovor sam ponuja skozi vprašanje: Kako to, da imata potem dve osebi lahko popolnoma drugačno doživljanje ob skoku s padalom? Prvo je na smrt strah, drugo pa razganja od adrenalina in pričakovanja po novi izkušnji. Hm…

Pristni podpori pa »ob boku stoji« vedno tudi sočutje. Zmožnost terapevta, da se vživi, dejansko začuti žalost, strah, jezo, itd. ter prav tako razbremenjenost, veselje, osvoboditev, lahkotnost, itd., ki jo doživlja klient v terapiji. Ta zmožnost je dobra osnova za iskreno razumevanje klientovega stanja. Razumevanje (ne vedenje), kako se oseba počuti, kaj doživlja.

Ves ta prostor, ki se vzpostavi ob podpori, sočutju ter razumevanju daje priložnost, možnost za klientov lasten osebni napredek. V njegovem času in ritmu, da lahko sam izbere svoje nadaljnje načine, korake v življenju, ki ga bodo peljali do želenega cilja. Vsi ti lastni načini, spoznanja in uvidi prinašajo večjo možnost za hitrejši ter trajni napredek, saj izvirajo iz klientove notranjosti, njegove lastne izbire, do katere ima popolnoma vsak posameznik pravico.

Preden pa zaključim želim povedati, da je PODPORA, kot jo opisujem, vseeno moj lasten pogled, ki se je oblikoval skozi več let dela s sabo in skozi delo z drugimi. V svoji bogati zbirki življenjskih izkušenj sem doživela marsikaj in edino, kar mi je resnično pomagalo na moji osebni preobrazbi, je bila prav ta iskrena, pristna podpora.