“Kdo pa si ti, da lahko pametuješ o partnerskih odnosih?”

Sem že po ovinkih slišala…

Glede na to, da nisem v partnerskem odnosu, se mi zdi vprašanje na mestu in z veseljem odgovorim nanj. 🙂

 

Najprej sem se “zbudila” skozi bolezen. Delala ogromno na svoji notranji rasti, avtentičnosti, osvoboditvi od lastnih dekonstruktivnih mišljenj o sebi, čiščenja čustvene navlake, izkušala stanja absolutne resnice ter vse nivoje obstoja vmes.

V vsej tej izgradnji sebe, svoje vrednosti, ega (tako malega kot velikega) pa sem skozi razhod dolgoletne zveze, dobila drugo priložnost.

Priložnost, da izkusim bolečino razhoda, misli, ki se porajajo ob tem, vso jezo, žalost, zamero…. Skratka vse je peljalo zopet v smeri poglabljanja vase, dojemanja sebe kot ženske v partnerstvu in kot samske ženske.

 

Vodilo pri tem pa je bilo:

1. da počistim vso svojo navlako iz dosedanjih odnosov, saj se mi ni zdelo pošteno do naslednjega moškega vstopati ponovno v odnos z nerazčiščeno preteklostjo. Še kako dobro se zavedam, da ob nerazčiščenem…ko tisti metuljčki odfrčijo, novi moški postane alla: “ti si tak k moj bivši”.

2. Oshojev sestavek o vstopanju v odnos “like a master, not like a beggar” s čimer misli, da ne vstopamo kot odvisniki, neodrasli ljudje temveč kot posamezniki, ki v odnos podelimo sebe in se zavedamo svoje odgovornosti.

3. da lahko s svojim bivšim partnerjem vzpostavim prijateljski odnos, da se lahko podpreva v življenju tudi sicer, saj imava skupaj otroke. Zavedam se, da z mirnim razčiščenim odnosom otrokom doprineseva ogromno in tako nanju ne prelagava svojih navlak, nerazčiščenih zamer, ipd.

 

V vsem tem procesiranju ter dodatnih izkušnjah pa se je izoblikovala vizija, tip odnosa, ki je precej drugačen od tradicionalnega:
– precej bolj svoboden,
– podpirajoč,
– osnovan na ljubezni, ki se ne spremeni ob drugačnih pogledih, dejanjih partnerja ter
– še vedno traja v sprejemanju drugačnosti.

“Partnerski odnos je posledica, odsev notranjih stanj dveh posameznikov, od katerih si oba želita bivati v njem. “

Ljudje se spreminjamo, notranje rastemo, pričakujemo pa, da bodo odnosi uspevali po starem…

Sam smisel vzpostavljanja partnerskih odnosov se je spremenil. Nekoč so se poročali, vzpostavljali odnose, da bodo lažje fizično preživeli. Danes pa fizično preživetje ni več tako “na udaru”. Vse današnje zmede, nejasnosti, turbolence, razhodi, kratkotrajni poskusi zbliževanja, ipd. se dogajajo, ker staro ne deluje več.

 

Star smisel ni več smisel ostajanja v partnerskem odnosu.

Pomaknil se je na globlji nivo. Ves obstoj, dogajanje kliče po ozaveščanju, soočanju, skupni rasti in novih, globljih uvidih. Čas je, da si vse to priznamo (v svojem ritmu, seveda) in če želimo, se odpremo na nov tip odnosov, na drugačen pristop, pogled proti drugemu, povezanost, sprejemanje, doprinos…

 

Torej, kdo sem jaz, da lahko “pametujem” o partnerskih odnosih?

Ena izmed mnogih, ki je izkusila in izkuša svojo verzijo življenja. Brez diplom, priznanj, odlik, zaslug s področja partnerstva. Brez analiziranj, filozofiranj in ostalih mentalnih telovadb. Samo direktno, golo, posvečeno, iskreno iz srca in dejanskega življenja.

 

Vsa ta spoznanja, življenjske izkušnje, uvide delim za vas preko objav, blogov, terapij, predavanj, skupin in delavnic.

 

🌹

Prihaja …

… naslednje predavanje o partnerstvu ter dogajanjem v njem.

Vabljeni!

Zapiši svoje mnenje...

Have a question?

    %d bloggers like this: