Zadnje čase veliko slišim o partnerski nezvestobi. Glede tega, (ne)zvestobe, imam sama svoj pogled, ki se glede na slišano/prebrano, kar precej razlikuje.

V pogovorih se vedno porajajo vprašanja:

Kdo je kriv?

Ona?

On?

Ali tista tretja oseba?

Če sta v vezi dva, ki sta se odločila za skupno pot, se spoštujeta, ljubita, cenita… in se vsakodnevno odločata, da ostajata skupaj, potem verjamem, da je ni tretje osebe, situacije,… ki bi lahko posegla mednju in imela tako silo, moč, ki bi uničila njuno ljubezen, svetost.

V kolikor pa se nekdo od njiju odloči stopiti ven iz odnosa in “stopi v kontakt” s tretjo osebo… je pač odgovornost za prekinitev partnerstva na njegovi/njeni strani in ne na strani tretje osebe.

Velikokrat sem slišala obtožbe z ženske strani (seveda, z moškimi takih debat še nisem imela), ki je bila “prevarana”, kako je ta tretja ženska kriva za njun razdor. Pa z moje perspektive ni tako. 

Torej tisti partner, moški ali ženska, ki se je odločil stopiti ven iz odnosa… Ta je trigger za vsa vaša znotraj nastajajoča čustva, disharmonije. Razrešitev stanja, healing power, se tudi tokrat skriva v vas in ne v partnerju, sploh pa ne v tretji osebi. Tretja oseba, ženska ali moški, je samo “od boga poslan/a”, da se je razkrila resnica. Resnica, ki ste jo, roko na srce, slutili že veliko prej.

Njej/njemu naj gre hvaležnost (ne žaljivke ipd.) za razkritje.

In v vseh teh procesih kdo je tu varal? Kdo je tu prevaran?

Z mojega vidika je odgovor na obe vprašanji -nihče-.

Odločitev za izstop iz odnosa, je pač odločitev in ne varanje. Tako kot je povsem svobodna odločitev na vaši strani, kako postopati dalje. Se še odločati za odnos s partnerjem (če seveda ima interes) ali končati in stopiti dalje.

Hkrati pa … Je sploh res lahko kdo prevaran ali je to samo nadomestna “nalepka” za igranje žrtve?

Če je (bila) vaša ljubezen do partnerja, ki je izstopil iz odnosa, resnična, iz srca, brez pogojevanja, trgovanja “ti meni, jaz tebi”… Kako je lahko takšna ljubezen izdana, prevarana? Le kako lahko tako čisto ljubezen kdorkoli ali karkoli izkrivi, uniči, pogojuje?

Tukaj se porajajo dodatna vprašanja:

Ste ljubili iz srca ali iz ega? Ste brezpogojno delili in hvaležno prejemali ali ste trgovali?

Namreč tista prava ljubezen nikoli ne usahne. Je temeljna in ne pogojuje. Želi najboljše in ne poseduje. Zažari podvojeno, ko se srečata dva in nikoli ne ugasne, ko ostane nekdo sam.

Nikogar ni, ki bi lahko to ljubezen uničil, izbil, razbil ali razblinil… edino kar lahko kdo uniči, prevara, spremeni, transformira so njegova/njena lastna načela, prepričanja, zaobljube, odločitve… s čimer pa ni nič narobe in le-to nima in nikoli ne more imeti veze z drugo osebo. Postopanja, delovanje drugega namreč ne more spreminjati tega, kar nekdo je in kar je živo v njem/njej.

Torej “biti prevaran/a” je iluzija, ki pa jo lahko posameznik ustvari v svojem umu in sproži trpljenje samo sebi in nikomur drugemu več.

“Ljubite se in v tem vedno ostajajte zvesti svojemu srcu.”

Polona