Bolezen rak je rezultat dosedanjega življenja in sam sebi ni vzrok. Nastane zaradi posameznikove pretirane ustrežljivosti, hrepeneče želje po biti ljubljen od drugih, sprejet in koristen.
V vsem tem se posameznik ne prepozna, dan za dnem zanika sebe, svoje želje ter se postavlja na zadnje mesto. Ne prepozna tudi notranje izčrpanosti, saj konstantno vlaga trud v zadovoljevanje drugih, kar je vnaprej izgubljena bitka. Pojavi se rak, ki zareže v posameznikovo slepo ugajanje drugim, z namenom da se le-ta zbudi in prične živeti svoje življenje. Živeti za druge se namreč ne da, torej življenje v fizičnem telesu, ki je dano posamezniku, je dano z jasnim namenom, da ga ta tudi živi.