Po terapiji me je oblil občutek širine in zraka, kod da se je odprlo okno.
V življenju sem prišla do skrajne točke. Čeprav sem dobivala sporočila kozmosa nisem našla poti naprej. Kako se ljubeče postaviti zase.
Prvi izraz ljubezni je bil, da sem končno poiskala pomoč. Med mnogimi ponudbami sem se odločila za Polonino terapijo. Že ob prvem pogledu Poloninih oči se mi je razvozlal govor. Polona me je odprto poslušala in me spretno vodila v višje zavedanje kdo sem in kaj si lahko v življenju brez slabe vesti zaslužim in zaživim.
Sprejemanje sebe je meni najtežje dejanje. Še vedno sem na poti a nekaj se je spremenilo. Notranja punčka je še sramežljiva in prestrašena. A z večjo gotovostjo in mirom v sebi potrpežljivo stopam naprej zase.
Po terapiji me je oblil občutek širine in zraka, kod da se je odprlo okno. Kot da bi slišala rešeno je. Hvala Polona za tvoja ušesa, srce in besede. Vse v življenju je prav in srečanje s teboj ni bilo naključje. Hvaležna.
M.Š.B.