Kaj ljubosumnost je, zakaj se poraja, kakšen je pogled skozi njo in kdaj prav zares odhaja.

Ljubosumnost je občutek, v katerem še globlje prebiva strah. Zanimiv je ta preplet na čustveni ravni: ljubosumje, ki se vzpodbudi ob prisotnosti tretje osebe in v globini strah pred izgubo ljubljene osebe. Kot nekakšna navidezna ujetost med navezanostjo in odporom.

Kaj se sploh dogaja?

Kot da bi z ljubosumjem želeli odgnati tretjo osebo kot nevarnost in ohraniti, zavarovati obstoječi odnos pred spremembo ter včasih celo zadržati ljubljeno osebo. Precej megleno, iluzorno dojemanje, ki hrepeni in kliče vsaj po varnosti, ljubezni, sprejemanju… ter priznavanju svobodne izbire sebi in drugim.

Ja, tudi drugim.

Ljubosumnost je zaman, saj sta za partnerski odnos potrebna dva. Če eden od njiju izbere izhod, odnos razpade. Morda za koga precej strašljivo brati te vrstice, vendar… v vsakem trenutku imamo izbiro. Vsi. S priznavanjem svobodne izbire sebi, z uvidom, da sami izbiramo vrtenje v ljubosumju, se prižge v nas vsaj delček notranje moči za izhod iz energetsko pogoltnega vrtenja.

Hkrati z delom na sebi, z izgradnjo notranje varnosti, zaupanja vase in prevzemanje odgovornosti za svoje življenje, ni več problem “spustiti” ljubljeno osebo. Priznavanje, spuščanje, dovoljevanje svobodne izbire drugemu (shift se zgodi v naši notranjosti), osvobaja vsakega iz ustvarjanja nezdravega odnosa.

Prenehajo občutki ujetosti, nemoči, strahu… Dojemanje oseb, delovanj,… kot ogrožujočih za nadaljno vezo, se spremeni, popusti. Večinoma dojemanje dobi enak pridih kot do ostalih oseb, delovanja, ki so se tudi prej zdela kot-in-samo osebe, delovanja.

In šele takrat “imamo v rokah” sestavine za izgradnjo zdravega odnosa. Šele takrat lahko vznikne prava ljubezen, čista, radostna, ki zažari v naših očeh ne glede na zunanje dogajanje in akterje v njem.

Vse to iz vrtinčenja v ljubosumju lahko izgleda strašno, nezamisljivo… vendar je osvobajajoče. Proces notranjega odraščanja, rasti posameznika lahko pelje v smeri, da bo obstoječi odnos dobil novo razsežnost, globino, opolnomočenje, nadaljno rast obeh partnerjev. Lahko pa tudi v smeri razhoda, kar bo prav tako nudilo obema priložnost za izgradnjo naslednjega bolj zdravega odnosa. Ob morebitnem razhodu pa se bo proces žalovanja odvijal precej z več jasnosti, bolj sočutno, podporno.