OK. Zdrava sem. Kaj pa zdaj?

ZDRAVJE je zame prva stvar v življenju. To sem spoznala šele takrat, ko sem zbolela. Takrat so odpadle vse stvari, sledenje pravilom, ugajanje,… ostala je samo ena pot: Pot nazaj v zdravo življenje.

 

Kljub temu da se je zamajalo fizično zdravje, se je izkazalo, da je le to samo POSLEDICA. Posledica z globljim, celostnim pomenom: Živeti svoje Življenje!

 

Ugotovila sem, da če ne bom začela živeti zase, pač zame ne bo živel nihče. To sploh ni mogoče! In če sem želela živeti dalje, sem morala začeti živeti zase.

Začela sem se ukvarjati:

  • S sabo
  • S svojimi željami, hrepenenji
  • S svojimi preprekami, ovirami in
  • Zakaj ne živim, delujem kot si želim, kot se meni zdi prav…

Borbala sem, grizla, se soočala, jokala, jezila, besnela in na koncu vse skupaj sprejela. Situacija, kakršna je bila, je bila. Nisem je mogla spremeniti s sprenevedanjem, bežanjem, laganjem. Uvidla sem, da kar lahko v prvi vrsti naredim, je da SE SOOČIM z njo in jo V CELOTI SPREJMEM.

 

Sprejela sem sebe, preteklost in vse posledice za svoja dejanja. PREVZELA SEM ODGOVORNOST zase in za svoje življenje. Ali kot bolj vsakdanje rečeno: VZELA SEM VAJETI V SVOJE ROKE.

Tukaj so se ZAČELE dogajati SPREMEMBE, saj nisem bila več odvisna od okolice, pravil, ljudi, zapovedi… Zakaj le bi delala, kot rečejo drugi, kot se spodobi? V nasprotju s sabo? V svojo škodo? Komu na čast? Drugim? Ne, nič več!

Šla sem po svoji poti. V nasprotno smer kot večina. Bila sem čudna, egoistična, nesramna, nespoštljiva… za druge, ZASE PAČ NE. V meni je rasel ponos, moč, volja, da zmorem, da mi je dovoljeno…. In kar mi je še danes zelo dragoceno in česar se v slehernem trenutku zavedam: V meni je zaživela strast, Življenjski Žmoht!

 

Ta novi način življenja mi je postal tako blizu, tako domač, strasten in živ, da sem dosegla svoj cilj: BITI ZDRAVA IN ŽIVETI ZDRAVO, POLNO ŽIVLJENJE. Vendar je po nekaj letih ta način postal ovira. Ni več deloval. Začela sem se srečevati s situacijami, kjer ni bilo vse odvisno od mene, kjer moja trma in moč nista bili ustrezni, nista bili več potrebni….

 

V enem od svojih poglabljanj sem videla, da je bila pot do zdravja kot kanjoning v ozkem čolnu s hitrim udrihanjem vesel po skalah, vodi, odrivanje ter držanje v svoji drži. Vse to sem proti cilju že obvladala, osvojila in uživala. Užitek je bil neizmeren! Celo v taki meri, da nisem opazila, da sem prišla na cilj, na mirno gladino spokojnega jezera. Jaz pa sama sredi jezera v tistem ozkem čolničku še vedno udrihala na vso moč z vesli po vodi. 🙂 Ja, VRTELA SEM SE V KROGU, se večkrat prevrnila, hitro pobrala in nadaljevala… Spet in spet in spet… Dokler se nisem ustavila in pogledala naokoli.

 

Mirna gladina, tišina…. treba bo sesti v drug čoln in veslati drugače. Pa je zopet prišlo novo sprejemanje in drugačen način življenja. Važno je, da sem zdrava. In zdaj živim dalje… 🙂

 


»The only thing constant in life is CHANGE!« (Edina stalna stvar v življenju je sprememba.)

– Heraclitus

Prijavi se na KARUNA novičke

To so novičke z vsebinami, o katerih se v sodobni družbi redko govori. Bile so v veliko podporo meni pri moji osebni ter duhovni rasti in tako verjamem, da lahko doprinesejo tudi tebi.

 

Zapiši svoje mnenje...

Have a question?

    %d bloggers like this: