Ne, meni na koncu mojega življenja ne bo žal …

Veliki življenjski koraki, odločitve se ne zgodijo čez noč. Začnejo namreč brbotati nekje v ozadju, kot tihe iskrice hrepenenja.

Sčasoma pa začnejo tleti vse močneje. Dokler nas ne zdrami in pred nami sta vsaj dve poti: vztrajati na isti poti ali narediti korak v drugo smer.

Velikokrat sem se že sama znašla na takšnem razpotju in zapustiti varno službo na javni upravi je bila ena od teh. Takrat, ko je začelo tleti, pa je nastal tudi tale zapis, ki je vse do danes na objavo čakal v arhivu.

PREDANOST SEBI

Spomnim se letnih olimpijskih iger, ko sem bila majhna deklica. V dnevni sobi sem si postavila blazino in oponašala gimnastičarke. Seveda po svojih zmožnostih. To sem počela čisto iz sebe. Veselilo me je.

Prevali, stoje, špage,…tam sem se »kotalila« več časa, dan za dnem.

Ne spomnim se:

– da bi me bilo strah,

– da bi se spraševala, koliko imam še časa,

– da bi skrbela, kaj imam še za naredit ali kaj se mi lahko zgodi.

Pomembno mi je bilo samo to, da sem tam in da poskušam izvesti vsaj približno to, kar počnejo one.

In danes se sprašujem, kako biti predana sebi, kako imeti globlji stik s sabo? Prav v tem vidim, da ne glede na okoliščine, lahko počnem, kar si želim. S tem izražam sebe, sem v stiku, sem predana sebi, svoji notranjosti, svojim hrepenenjem.

Izražati sebe meni pomeni, da ne glede:

– na skrbi, strahove,

– kaj bodo rekli drugi,

– kaj bi bilo prav,

– ali imam dovolj časa,

– ali je varno,

– ali bom zmogla, …

…. počnem to, kar me izpolnjuje, kar me veseli, kar je živo v meni.

In to velja za vse aktivnosti v mojem življenju.

TOREJ…

Kdo mi zagotavlja, da je moja služba varna? Varnost itak ne prihaja od zunaj! Vedno obstaja možnost, da bi lahko že zdavnaj, kot s.p. bila bolj izpolnjena, bi lahko s svojim delovanjem, izražanjem sebe, predanosti sebi, ljudem doprinesla več kot do sedaj.

Zakaj se bati, skrbeti glede učinkovitosti, financ,…?

Mislim, da če ne poizkusiš, potem nikoli ne veš, kako bi bilo… Če sledim sebi in počnem to, kar dejansko sem, sem vsaj zvesta sebi.

Če pa delujem iz strahu, skrbi, potem v vsem tem delovanju negiram sebe in nikoli ne izvem, kako bi bilo, če bi sledila sebi…

Takrat se je končalo leto 2013. Ja, ni se zgodilo čez noč.

Trajalo je dlje, jaz pa sem vmes Verjela Vase in v Svojo Pot...

Si ti tudi želiš spremembe? Si želiš pri svojih nadaljnjih korakih podporo?

Prijavi se na konzultacijsko uro, kjer lahko pridobiš

  • več jasnosti,
  • razumevanja svoje situacije in
  • podporo pri nadaljnjih korakih.